Strele 27.08.2011

Glede na modelske napovedi sem potihem upal, da bom ujel oz. poslikal kakšno nevihto. Zastonj sem se dvakrat odpeljal na Sorško polje. Ob povratku proti domu sem v smeri Polhograjskega hribovja uzrl bliskanje. Nisem imel volje, da bi se še v tretje odpeljal na polje. Doma sem na balkonu postavil fotoaparat na stojalo, ga usmeril proti vzhodu v smeri Kamnika. Pojavljati so se začele strele tipa CG. Lov se je začel. Presenetljivo so nastale te fotografije, saj ni nič kazalo na pogoje za nastanek nočnih strel.

Strele na Sorškem polju 19.08.2011

Nevihtni sistemi so se pojavljali že popoldan na Koroškem, Štajerskem in Prekmurju. Zaradi pregretega ozračja so bili dobri pogoji za razelektritve. Vremenski modeli so v nočnem času napovedovali nevihte v severni Sloveniji. Nevihta, ki je postregla s pogostimi razelektritvami se nam je približevala iz smeri Beljaka preko Karavank. Pogled na radarsko sliko, priprava opreme in akcija. Tokrat me je spremljala moja žena Mojca. Kljub temu, da jo vremenski pojavi ne zanimajo preveč, se ji moram zahvaliti, da je imela zelo veliko potrpljenja in mi delala družbo. Najprej sva se odpravila na Križno goro, vendar so nama pogled na nevihto onemogočala drevesa. Odločila sva se, da se odpeljeva na Sorško polje, za kar se je kasneje pokazalo kot pravilna odločitev. Pred nevihto je pihal močan veter, ki mu pa hitrosti žal nisem izmeril. Lokacija je bila odlična, saj so se padavine pojavljale vzhodneje.

Radarska slika padavin; v rdečem območju so se pojavljale najbolj pogoste razelektritve.

 

 

Mavrica

Mavrica je od nekdaj veljala za mističen pojav, pogosto povezan s pravljičnimi bitji. Kaj je mavrica in kako nastane? Torej, mavrica je svetlobno optični in meteorološki pojav, ki nastane zaradi loma sončne svetlobe (refrakcija) na vodnih kapljicah. Svetloba se »lomi« ali bolje rečeno spremeni smer pri prehodu iz ene snovi v drugo. Valovanje različnih frekvenc oziroma valovnih dolžin v različnih snoveh potujejo z različno hitrostjo. V trenutku, ko bela sončna svetloba (v beli svetlobi so združene vse barve barvnega spektra) preide iz zraka v vodno kapljico pod majhnim kotom, se različnim barvnim žarkom spremeni hitrost, odvisno od njihove frekvence. Nekaj valovanja se v kapljici odbije nazaj, nekaj pa ga na drugi strani kapljice zapusti in nadaljuje pot po zraku v spremenjeni smeri. Vijolična svetloba potuje najpočasneje (ima največjo frekvenco) in se v kapljici najbolj lomi, zato je vijolična barva vedno na dnu mavrice, rdeča pa se lomi najmanj (ima najnižjo frekvenco) in je zaradi tega vedno na vrhu. Mavrico vidimo kadar nam Sonce sije v hrbet. Gre za večbarvni lok z rdečo barvo na zunanji strani, potem pa si barve sledijo: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra in vijolična. Pri sekundarnem loku, ki je slabše viden od primarnega, so barve ravno v nasprotnem vrstnem redu.
Vir: Wikipedia

Mavrica v Škofji Loki, julij 2011