Oktoberski sneg 28.10. 2012

Napovedana hladna fronta je v zgodnjih jutranjih urah servirala prvo sneženje v sezoni 2012/2013. Padavine v obliki dežja so Slovenijo zajele v petek dne 26.10. 2012. Na VP Trnje je bilo tega dne zabeleženo 28,2 mm. V soboto dne 27.10. 2012 pa so se padavine okrepile, na VP Trnje je bilo zabeleženo 70,4 mm. Ob vdoru hladnega zraka iz S se je v nedeljo 28.10. 2012 temperatura pričela spuščati. Ob cca. 4.00 uri zjutraj je dež prešel v sneg in se ob močni intenziteti pričel oprijemati podlage. Tako je bila ob 7:00 uri zjutraj na VP Trnje izmerjena višina snežne odeje 4 cm. Sneženje se je nadaljevalo do poznih dopoldanskih ur. Ob 15:00 uri je bila višina snežne odeje 11 cm. Zaradi mokrega snega se je iz bližnjega gozda slišalo pokanje drevesnih vej. V ponedeljek 29.10. 2012 ob 7:00 uri zjutraj je bila na VP Trnje 19 cm snežna odeja.

Grafi VP Trnje ob prehodu hladne fronte.

Padec temperature ob vdoru hladnega zraka.

Padec temperature rosišča ob vdoru hladnega zraka.

Skoraj rekordno nizek zračni tlak.

Škofja Loka v oktobrskem snegu.

Sneg ni naredil škode na sadnem drevju, ki je v tem času že brez listja.

Pogled na bližnji zasnežen gozd.

Listavce, kot ta dva oreha je ogrožal snegolom.

Iz gozda se je slišalo pokanje drevesnih vej.

Oktobrski sneg na Trnju.

Pripravljena drva za naslednje kurilne sezone.

Pojav Kelvin-Helmholtzmanovih oblakov dne 08.10. 2012

Dne 08.10.2012 ob 07:35 uri sem imel priložnost opazovati za naše kraje redek meteorološki pojav t.i oblake v obliki valov. Kelvin-Helmholtzmanovi oblaki so dobili ime po dveh znanstvenikih in sicer po britanskem fiziku in inženirju Lordu Kelvinu in nemškem fiziku Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtzu. Pojav sem opazoval le nekaj minut preden je izginil. Vsekakor pojav, ki ga je potrebno omeniti. Oblaki so se bili nad hribovjem južno od Škofje Loke. Za reportažo teh oblakov sem se odločil predvsem zato, ker v slovenski literaturi še nisem zasledil omembe tega meteorološkega pojava.

Pojav Kelvin-Helmholtzomanove nestabilnosti oblakov izhaja iz turbulence dveh različnih zračnih plasti, ki ležita ena nad drugo, ter se gibljeta z različno hitrostjo in/ali smerjo.

Zaradi torne sile med dvema zračnima masama, ki se premikata z različno hitrostjo, zgornja plast prodira v spodnjo zračno plast.  Zgornja plast zraka se giblje hitreje kot spodnja plast ali obratno. Prodor lahko opazimo v obliki vala ali hribčka.

V bližini spodnjega dela vala, zrak teče počasneje kot v okolici, zato je zunanji tlak na lokalni ravni višji. To področje posledično  pritisne v nasprotni smeri.

Ta vrsta oblakov je dober pokazatelj nestabilnosti v atmosferi in prisotnosti turbulenc, ki še kako pomembno vplivajo na letalski promet.

Kelvin-Helmholtzmanovo nestabilnost je redko opaziti v velikih zračnih masah. Kvečjemu se lahko pojavijo na južni polobli, kjer nastanejo na obrobju tropskih ciklonov. Le - ti zajemajo veliko površino in dosegajo velike hitrosti.

Grafika Kelvin-Helmholtzmanove nestabilnosti.

Fotografija Kelvin-Helmholtzmanovih oblakov ob začetku opazovanja.

Oblake različne hitrosti zračnih mas preoblikujejo in ustvarijo značilne valove.

Oblaki v času, ko je njihova oblika razpadala.

Zračna vrtinca na Sorškem polju

Letos sem po natančnem pregledu fotografij nevihtnih oblakov nad Sorškim poljem zasledil pojav zračnih vrtincev. Te bi bolj kot ne uvrstil med zračne vrtince (angl. izraz vortex). Izrazu »funnel cloud« oz. t.i lijak bi se v tem primeru izognil, ker je le-ta predhodnik tornada in nastane pod popolnoma drugimi pogoji. Iz fotografij je razvidno, da sta zračna vrtinca nastala iz »gust fronte shelf cloud-a« in iz oblakov prihajajoče hladne fronte. Obe nevihti sta se glede na položaj Sorškega polja pomikali v smeri od zahoda proti vzhodu. Izmerjena hitrost nevihtnega piša je ob zadnjem prehodu fronte (23.08.2012) dosegla hitrost 73 km/h. Napredujoča fronta nasičena z hladnim in vlažnim zrakom običajno trči v zahodni del pobočja Lubnika (1025 nmv) in Križne gore (680 nmv). Nakopičene zračne mase se nato po strmem vzhodnem pobočju spuščajo nad Škofjo Loko in bližnje Sorško polje. Tu se v poletnih mesecih zadržujejo mase toplega zraka. Posledica trka hladnega vlažnega zraka s toplim suhim zrakom pa so tudi zračni vrtinci. Ti nastanejo, ko se topel zrak dviga, pri tem pa se smer in hitrost vetra z višino spreminjata. S tem pride do striga. Pred več leti so dvigajoče stebre toplega zraka izkoriščali zmajarji in jadralni padalci, ki so se spuščali iz vzletne steze na vrhu Lubnika. Pojav fotografiranih zračnih vrtincev je trajal od 10 do 30 sekund. Ob tem je treba poudariti, da so bili do sedaj opaženi zračni vrtinci  veliki le nekaj metrov. Pri tem pa ni potrebno izključiti možnosti, da se ob bolj burnih vremenskih dogodkih ne pojavijo večji in močnejši vrtinci. Vsekakor bo treba ob prehodih neviht na Sorškem polju več pozornosti posvečati tudi temu zanimivemu vremenskemu pojavu.
 

Lega Sorškega polja v neposredni bližini Škofje Loke, kjer sta bila fotografirana zračna vrtinca.

Dne 29.07. 2012 se je pred nevihto izoblikoval zračni vrtinec. Sama nevihta ni bila nič posebnega, pihal je zmeren JZ veter, katerega hitrost ni bila izmerjena.

Povečava fotografije, kjer je jasno viden izrazit zračni vrtinec.

Pojav je trajal približno 30 sekund. V tem času se je smer vetra konstantno spreminjala.

Fotografija zračnega vrtinca tik preden je razpadel.

Radarska slika padavin dne 23.08. 2012.

Napredujoč "shelf cloud" z razvijajočim zračnim vrtincem na "gust fronti".

Povečava fotografije zračnega vrtinca na skrajnem prednjem robu "shelf cloud-a". Maksimalna izmerjena hitrost nevihtega piša je bila 73 km/h.

Pogled na "shelf cloud" z odlično vidnim zračnim vrtincem.

Povečava zgornje fotografije. Trenutek, ko je zračni vrtinec dosegel največjo dolžino. Pri tem velja poudariti, da je bilo prisotno močno vrtinčenje v celotnem prednjem delu "shelfa".



Zračni vrtinec v trenutku razpadanja, od tu naprej se je hitrost napredovanja samega shelfa povečala.

V prihodnosti bo zanimivo spremljati intenziteto tega  vremenskega pojava, ki mu do sedaj nisem posvečal posebne pozornosti.