sobota, 13. oktober 2012

Pojav Kelvin-Helmholtzmanovih oblakov dne 08.10. 2012

Dne 08.10.2012 ob 07:35 uri sem imel priložnost opazovati za naše kraje redek meteorološki pojav t.i oblake v obliki valov. Kelvin-Helmholtzmanovi oblaki so dobili ime po dveh znanstvenikih in sicer po britanskem fiziku in inženirju Lordu Kelvinu in nemškem fiziku Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtzu. Pojav sem opazoval le nekaj minut preden je izginil. Vsekakor pojav, ki ga je potrebno omeniti. Oblaki so se bili nad hribovjem južno od Škofje Loke. Za reportažo teh oblakov sem se odločil predvsem zato, ker v slovenski literaturi še nisem zasledil omembe tega meteorološkega pojava.

Pojav Kelvin-Helmholtzomanove nestabilnosti oblakov izhaja iz turbulence dveh različnih zračnih plasti, ki ležita ena nad drugo, ter se gibljeta z različno hitrostjo in/ali smerjo.

Zaradi torne sile med dvema zračnima masama, ki se premikata z različno hitrostjo, zgornja plast prodira v spodnjo zračno plast.  Zgornja plast zraka se giblje hitreje kot spodnja plast ali obratno. Prodor lahko opazimo v obliki vala ali hribčka.

V bližini spodnjega dela vala, zrak teče počasneje kot v okolici, zato je zunanji tlak na lokalni ravni višji. To področje posledično  pritisne v nasprotni smeri.

Ta vrsta oblakov je dober pokazatelj nestabilnosti v atmosferi in prisotnosti turbulenc, ki še kako pomembno vplivajo na letalski promet.

Kelvin-Helmholtzmanovo nestabilnost je redko opaziti v velikih zračnih masah. Kvečjemu se lahko pojavijo na južni polobli, kjer nastanejo na obrobju tropskih ciklonov. Le - ti zajemajo veliko površino in dosegajo velike hitrosti.


Grafika Kelvin-Helmholtzmanove nestabilnosti.

Fotografija Kelvin-Helmholtzmanovih oblakov ob začetku opazovanja.

Oblake različne hitrosti zračnih mas preoblikujejo in ustvarijo značilne valove.

Oblaki v času, ko je njihova oblika razpadala.

Ni komentarjev:

Objavite komentar