Razelektritve

Včerajšna napoved je bila kar na mestu. Na Štajerskem in v Prekmurju so nastale supercelice. Kolegi iz Zevsa so fotografirali mezociklon, wall cloud, ... Enkratno! Žal pa je na Goričkem padala tudi toča debeline kokošjega jajca. Na Gorenjskem ni bilo nič posebnega. Ob 23:00 je prešla Škofjeloško hribovje nevihta, ki so jo spremljale razelektritve. Fotografije so nastale kar na bližnjem travniku, kjer sem imel lep razgled na Škofjo Loko in bližnja hribovja v smeri proti Ljubljani.

Nevihte

Za današnji dan je Estofex izdal opozorilo 2. stopnje. Nevihte se bodo zaradi pregretega ozračja sprva začele pojavljati  v gorskem svetu. V popoldanskih in večernih urah pa se bodo posamezne nevihte pojavljale tudi drugod po Sloveniji. Hladna fronta bo prešla Alpe in se upočasnila. Na južnem delu Alp se zadržuje zrak, ki je precej vlažen in topel. Nevihta, ki se je pojavila v jutranjih urah potrjuje to trditev. Nevihte, ki se bodo pojavile v popoldanskih in večernih urah bodo imele velik potencial za nastanek močnejših neviht in supercelic.

Estofexovo opozorilo uvršča Slovenijo v 2. stopnjo.

Ob 5.00 uri zjutraj nas je prešla nevihta. Vremenska postaja na Trnju je namerila 1,5 mm padavin. Nevihto sem poslikal na Sorškem polju. Nevihto so spremljale razelektritve in padavine brez trdnih dodatkov - toče.

Dežna zavesa v smeri proti Kranju.

Jedro nevihte.

Barvni kontrasti nevihtnih oblakov.

Prehod hladne fronte

Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako bi lahko z enim stavkom opisal včerajšne in današnje vremensko dogajanje. Hladna fronta nas je prešla brez posebnosti npr. v obliki močnih neviht s točo. Med vsemi podatki, ki jih beleži vremenska postaja na Trnju pri Škofji Loki je najbolj izstopajoč padec temperature. Ob 00:00 uri je bilo prijetnih 20,4°C. Ko se je v zgodnji jutranjih urah približevala hladna fronta je začela temperatura padati. Najnižja je je bila ob 08:59 uri in sicer 9,9°C. V tem poslabšanju je padlo 32,8 l/m2. Nevihte, ki so si sledile ena za drugo so spremljale tudi razelektritve. Fotografiranje le-teh pa je bilo oteženo zaradi dežja. V fotografski objektiv sem, kljub dolgemu bedenju ujel le dve streli, pa še ti dve nista nič posebnega. Za kaj več bi se moral povzpeti na Križno goro. Skratka razočaranje na celi črti.

Prehod fronte

Danes se nam obeta zanimiva vremenska situacija. Modeli kažejo na veliko nestabilnost na področju južno od Alp v pozno popoldanskem in večernem času. Obstaja možnost nastanka supercelic z debelo točo, ki se lahko združijo v MCS. Zaradi velike količin padavin v kratkem času, lahko predvsem v hribovitem delu nastanejo hudourniki. Ob nevihtah se bodo pojavljali nevihtni piši med 10 m/s pa vse do 20 m/s. Zanimivo za vsakega, ki ga vreme zanima. Več o prehodu fronte pa jutri, ko bo zabeleženo tudi v fotografski objektiv.

Estofex uvršča Z in osrednjo Slovenijo v 2. stopnjo.

Lunin mrk, 15.06. 2011

Lunin mrk sicer ne spada pod meteorologijo, vendar ga je potrbno upravičeno omeniti. Tako sončev kot lunin mrk sta vsekakor zanimiva za opazovanje in fotografiranje. V sredo, 15. junija smo imeli v Sloveniji priložnost opazovati popolni Lunin mrk. Samega začetka vstopa Lune v Zemljino polsenco in senco ni bilo mogoče opazovati, ker je Luna vzšla ob 20:46 uri. Vstop se je začel že ob 19:25 uri. Delni mrk se je stopnjeval do popolnega, ko je Zemlja ob 21:23 uri  s senco prekrila svoj naravni satelit. Vrhunec mrka je bil ob 22:13 uri. Senca pa je Luno začela zapuščati ob 23:03 in jo popolnoma zapustila ob 00:03 uri. Luna med popolnim mrkom ni izginila, temveč se je obarvala v rdeče-opečnato barvo. Rdeče obarvana Luna nastane zaradi svetlobnega spektra. Zemljina atmosfera absorbira modro barvo, rdečo pa prepušča in le-ta se nato odbije od Lunine površine. Za fotografe je vsekakor najbolj zanimiv del, ko se Zemljina senca prične in zapušča Lunino površino. Takrat je najbolj vidna ločnica med osvetljenim in osenčenim delom.

 Luna ob 20:46 uri, ko je vzšla.

Rdeče obarvana Luna ob popolnem mrku; vrhunec mrka ob 23:13 uri.

Ob 23:03 uri je Zemljina senca pričela zapuščati lunino površino.
  

Zgoraj poslikane faze Luninega mrka so bile najbolj zanimive za fotografiranje. Končna faze - osvetljena  polna Luna pa zaradi pozne ure nisem utegnil fotografirati.

Cumulonimbus (Cb)

Trenutno je začasno mrtvilo, kar se neviht tiče. V poletnih mececih so zelo pogosti oblaki vrste Cumulonimbus (Cb). To so kopasti oblaki, ki se običajno pojavijo v pozno dopoldanskih in popoldanskih urah. Spadajo med oblake vertikalnega razvoja in dosežejo višino 10 in več kilometrov. Cumulonimbusi so oblaki z močnimi  vzgonskimi vetrovi, ki potekajo na prednji strani, ter s padajočimi vetrovi na zadnji strani. Zgornji del oblaka ima obliko kupole oz. nakovala. Ta je sestavljen iz ledenih kristalov. Cb-ji nastanejo takrat, ko je v zraku dovolj vlage in je zemljina površina segreta, torej v poletnih mesecih. Posledica cumulonimbusov so plohe ter močnejše nevihte. Oblak je v spodnjem delu ( višina baze cca. 2 kilometra) sestavljen iz vodnih kapljic, ter v zgornjem delu zaradi nizke temperature iz ledenih kristalov. Kapljice zaradi močnih vertikalnih vetrov potujejo po oblaku navzgor, kjer na veliki višini zmrznejo. Po večkratnem kroženju po oblaku zmrznjene kaplijice padajo kot padavine v obliki toče. Kako nastane toča, pa sem bolj podrobno razložil v prejšnji objavi.

Za nastanek Cb so potrebni močni vertikalni vetrovi, visoka zračna vlaga, ter segreto ozračje.

Nizka baza oblaka, kjer se pojavljajo padavine; nad njo pa dvigajoč steber Cumulonimbusa.

 Vrh Cumulonimbusa.

Izoblikovano nakovalo, ki ga sestavljajo ledeni kristali.

 Zaradi značilne oblike so oblačne gmote Cb med najbolj prepoznavnimi vrstami oblakov.

 Posnetek nakovala ob majskem sončnem zahodu.

Nevihte

Pričelo se je obdobje neviht. V Sloveniji, ki velja za eno najbolj nevihtnih področij v Evropi, traja nevihtno obdobje od meseca maja pa do septembra. Poznamo tri vrste neviht, in sicer frontalne, vročinske ter supercelice. Frontalne nevihte nastajajo ob hladni fronti. Hladna fronta potiska toplejši zrak pred seboj, le-ta se dviga, ohlaja in kondenzira, pojavi se oblak. Hitrejše in močnejše je dviganje bolj burno je ozračje. Natanejo nevihte in neurja. V primeru, da gre le za dviganje toplega zraka, pa nastanejo vročinske nevihte. Naslednja stopnja pa so supercelice, ki veljajo za najbolj dejavno obliko nevihtih sistemov. V nevihtnem oblaku se topel zrak dviga in kondenzira. Nastanejo vodne kapljice, ki jih dvigajoči zrak dvigne v višine, kjer pomrznejo. Večje pomrznjene kaplje začnejo padati proti tlom, vendar ne za dolgo, kajti zrak, ki se dviga je močan. Kaplje ponovno potujejo po oblaku navzgor. Proces se lahko mnogokrat ponovi. V zgornjem delu oblaka je temperatura globoko pod ničlo in kapljice ponovno zamrznejo, ob padanju pa se delno ali popolnoma stalijo. Tako lahko pada toča, ki je lahko skupek večih zamrznjenih kapljic oz. zrn. Takšna toča lahko doseže velikost pomaranče.

    Točonosna nevihta na Gorenjskem leta 2009.

       Nastanek toče in proces dviganja ter spuščanja v oblaku, ki se lahko mnogokrat ponovi.

    Posamezna zrna toče.

    Zrna toče, ki so se med dviganjem in spuščanjem v oblaku spojila v ledeno gmoto. 

    Presek ledenega jedra; v tem primeru se je zrno povečevalo, ko se je z veliko hitrostjo dvigalo in spuščalo po oblaku z velikim temperaturnim razponom.

    Toča velikosti pomaranče. Za nastanek take toče so potrebni močni vzgorniki.

Strele

Za današnji dan so bile napovedane nevihte, vendar se v okolici Škofje Loke ni zgodilo nič posebnega. Okrog 21.00 ure se je škofjeloškemu hribovju približevala nevihta. Poberem svojo opremo in se odpravim na Križno Goro, od koder imam lep razgled na prej omenjeno hribovje. Razelektritve niso pogoste, vendar dovolj, da jih par ujamem v fotografski objektiv.

S puščico označena nevihta z razelektritvami.

Baza oblakov je bila relativno nizko, zato mi je deloma onemogočala  pogled na razelektritve.

Še ena uspela fotografija. Na Križni Gori je se nam odkriva odličen panoramski pogled na Škofjeloško hribovje. Od tam bo prav gotovo nastalo še veliko dobrih fotografij.

Shelf cloud

Današnji dan je že v dopoldanskih urah nakazoval, da bo nevihtno zanimiv. Dopoldan okrog 11 ure je nevihta prešla brniško letališče z izrazitim shelf cloudom. Žal sem prepozno pregledal radarsko sliko, da bi še lahko ujel nevihto. V popoldanskih urah sta Škofjo Loko prešle še dve nevihti s pogostimi razelektritvami. Ob 16 uri sem se odpravil od doma z namenom, da bi ujel kakšno osamljeno celico. Poberem še Samota in Žana. Prvi postanek smo naredili na moji stalni  lokaciji na Sorškem polju. Pogledujemo proti Lubniku in ostankom nevihte. Na radarski sliki zasledujemo celico, ki prečka Mengeško polje. Dovolj je še časa da jo prestrežemo v okolici Kranja. Ko prispemo v Britof pri Kranju se nam odpre prekrasem pogled na shelf cloud. Od zdaj naprej se samo vozimo pred celico in beležimo nejeno strukturo v fotografski objektiv.

Tukaj je preprosta razlaga kaj je shelf cloud. To je oblačna struktura, ki nastane na prednjem delu nevihtnega jedra. Ko nevihtna celica potuje naprej, vleče topel zrak vase. Topel zrak potuje po celici navzgor, kjer se kondenzira ter se na veliki višini ohladi. Kot padavine pada dež oz toča. Ob tem pa se v same jedru spušča hladen zrak, ki se razprši na vse strani kot nevihtni piš. Američani temu pravijo "downdraft". Ob srečanju toplega in hladnega zraka nastane značilna oblačna polica oz. shelf cloud.

Pogled na celico, ki smo jo uzrli na radarski sliki

 Na Primskovem smo že pred nevihto oz. shelf cloudom

Nedaleč stran od Brda se vozimo pred lepo razvitim shelfom.

Naš namen ni bil, da bi poslikali celoten prednji del, pač pa detajle oz prvo "bojno črto".

Kratek postanek na Kokrici, nevihta nam sledi.

 Pri vrtnem centru Kalia v Kranju smo spet pred celico, kjer se lepo vidi spodnja baza celice oz, njen prednji del

Desni del celice.

Levi del celice.

Shelf cloud je kmalu zatem razpadel na območju med Struževim in Besnico. V ozadju se vidi dežna zavesa v smeri proti Jezerskem.