Mammatus oblaki 13.06.2012

Med 15:00 in 15:45 uro je bil nad Škofjo Loko skrajni rob nevihte, ki se je pomikala proti severu. V zadnjem delu odhajajoče nevihte so nastali oblaki tipa "mammatus". Oblaki, ki imajo obliko dojke (po tem so dobili tudi ime) nastanejo zaradi turbolentnega ozračja v nevihtnem oblaku. Slike so fotografirane z mobitelom, zato so posledično slabše kvalitete.

Zadnji rob nevihtnega oblaka nad Škofjo Loko.

Izoblikovati so se pričeli prvi "mammatusi".

Nevihta se je pomikala v smeri proti Kranju.

Kontrasti nevihtnega oblaka z "mammatusi" z neizoblikovano formo.

"Mammatus" oblaki pred razpadom, ko se je nevihta že oddaljila od Škofje Loke.

Supercelica 09.06.2012 (Madžarska)

Vremenska napoved in modeli so nakazovali na burno vremensko dogajanje v V in SV delu Slovenije. Povsem nepričakovano pa so se pričele padavine že v zgodnjih jutranjih urah. Tekom dopoldneva sva se z Robijem (skupaj sva člana vremenskega društva Zevs) dogovarjala ali se sploh odpeljeva na teren, saj kljub ugodnim vremenskim pogojem ni nič nakazovalo, da bi kaj dobrega ujela v fotografski objektiv. Vendar je odločitev padla, da se vseeno odpeljeva proti V delu Slovenije. Prvi postanek sva opravila blizu Slovenske Bistrice, kjer smo se srečali s Ciklonom in Stormchaserjem. Po kratkem pogovoru sva nadaljevala pot proti Ptuju in naprej proti Ormožu. Na radarski sliki sva opazila celico, ki se vzdolž slovensko-hrvaške meje pomikala proti Madžarski. Glede na samo premikanje celice sva se odločila, da jo prestreževa na Madžarskem. Peljala sva se ob hrvaško-madžarski meji, kjer sva imela lep pogled na razvijajočo se celico. Blizu kraja Letenye sva se ustavila, ter poslikala čudovit mezociklon z striacijami. Še na hrvaški strani je imela celica ogromen inflow tail, ki se je nato na madžarski strani ločil od supercelice in nato v dežni zavesi razpadel. Na poti domov v Pincah sva prestregla še eno celico, ki je imela lepe strukture. Vendar pa ni ponudila nič posebnega. Od Murske Sobote pa vse do Celja sva se vozila skozi nevihtno linijo z več jedri, kjer je na trenutke pošteno zlivalo.

  

.

 Radarska slika nevihtne celice, ki sva jo prestregla na Madžarskem.

Zmerno močan veter, ki je pihal proti celici je nakazoval na zanimivo vremensko dogajanje. Tu je bila celica še na hrvaški strani.

Ogromen inflow tail cloud.

 Trenutek, ko se je inflow tail cloud ločil od supercelice.

 Ločen inflow tail cloud, desno pa dežna zavesa oz. FFD.

 Izredne strukture ločenega inflow tail cloud-a, ter izrazita dežna zavesa v zadnjem delu supercelice.

Inflow tail cloud je izgubljal stik s supercelico in postajal vse manjši, nad njim pa je bil lepo viden spodnji del mezociklona z značilno lepimi striacijami.

V zgornjem levem robu so vidne striacije mezociklona.

 Počasen razpad inflow tail cloud-a, ki ga je nato zajela dežna zavesa.

Tu so se razelektritve pričele pojavljati direktno nad nama in zaradi bližine električnih drogov ni bilo več varno stati na prostem. Vseeno pa sva še vedno imela lep pogled na supercelico.

 Ob povratku sva v Pincah na slovenski strani sva prestregla še eno celico z zanimivimi strukturami.

Pogled nevihtno celico z izrazito dežno zaveso.

Ob pregledu radarske slike sva se vedno ozirala proti supercelicam, ki so se prožile na Hrvaškem. Ampak to pa je že druga zgodba.