Rapsodija vode in ledu

Včerajšni sončni dan sem izkoristil za sprehod po bližnjem zasneženem gozdu. Na visoki skali so se bohotile ledene sveče iz katerih je kapljalo in curljalo. Ob tem se mi je porodila ideja, da poslikam trenutek, ko se kapljica vode loči od oklepa ledene sveče. Nastali so sledeči v fotografijo zamrznjeni trenutki:

Ponovno rdeč alarm in napoved močnih padavin za 12.11. 2012

V ponedeljek 12.11. 2012 se bo deževje v zahodnih krajih okrepilo in zajelo  večji del osrednje Slovenije. Količina dežja med nedeljo zvečer in ponedeljkom zvečer bo v večjem delu Slovenije dosegala med 50 in 100 l/m2, lokalno ponekod tudi do 200 l/m2, le na skrajnem vzhodu bo padavin predvidoma manj (od 20 do 40 l/m2).

POPLAVLJANJE REK
V nedeljo popoldne bodo pretoki rek pričeli naraščati najprej v zahodnem delu države, v noči na ponedeljek in v ponedeljek tudi v ostalih delih države. Ob dolgotrajnih nalivih lahko poplavljajo reke, manjši vodotoki in hudourniki v zahodni, jugozahodni, osrednji in severni Sloveniji.

Predvidoma v nedeljo pozno popoldan in v noči na ponedeljek se bodo najprej močneje povečali pretoki rek v Posočju. Najbolj bodo narasle reke: Soča vzdolž celotnega toka s pritoki, reke v Goriških Brdih, Vipava s pritoki, Reka. Reke na teh območjih lahko v noči na nedeljo pričnejo poplavljati. Močneje bodo narasle tudi reke v Zgornjesavski dolini zlasti Sava Dolinka s pritoki in reke na območju Bohinja.

Narasle bodo tudi reke v slovenski Istri in Kolpa, reke na območju Škofjeloškega in Idrijsko-Cerkljanskega pogorja v porečju Idrijce in porečju reke Sore. Na teh območjih so v noči na nedeljo in ponedeljek možna razlivanja.V ponedeljek so ob močnejših nalivih možna razlivanja manjših vodotokov in hudournikov na prej omenjenih območjih in na območjih osrednje in severne Slovenije.

V ponedeljek se bodo predvidoma obnovile poplavljene površine Notranjskega in Dolenjskega krasa ter Ljubljanskega barja.

Pretok Drave na mejnem profilu z Avstrijo se bo, po napovedi avstrijskega upravljavca hidroelektrarn na reki Dravi, danes dopoldan prehodno zmanjšal iz 800 m3/s na 500 m3/s. V noči na ponedeljek in ponedeljek bo zaradi obilnih padavin v Avstriji pretok Drave predvidoma ponovno močno povečan.

POPLAVLJANJE MORJA
Plimovanje morja bo še povišano. V nedeljo zvečer med 19:00 in 23:00 in ponedeljek zjutraj med 5:00 in 9:00, lahko morje preseže 300 cm na mareografski postaji v Kopru in ob tem poplavi pogosto poplavljene in izpostavljene dele obale.

Rdeč alarm močnih padavin za 12.11.2012

Prikaz močnih padavin vremenskega modela Aladin.

Vir: ARSO

Ekstremne padavine in poplave 05.11. 2012

Napovedi in opozorila meteorologov so se uresničila. Hidrologi so izmerili rekordna pretoka Soče in Save v zgornjem toku. Rekorden je bil tudi pretok Drave, ki je v srednjem delu znašal 2.900 kubikov na sekundo, pri Ptuju pa je Drava dosegla pretok kar 3.100 kubičnih metrov na sekundo, kar je absolutni rekord - leta 1965, ko so bile nazadnje stoletne vode, je pretok znašal 2.600 m3/s. V Dupleku je voda poplavila med 250 in 300 stanovanjskih objektov. Po celotni Koroški je poplavljenih veliko hiš in poslovnih objektov.  Na splošno nevarnost so prebivalce opozarjale sirene v Dravski dolini in v občini Slovenj Gradec, v več občinah so razglasili izredne razmere, med drugim v Črni na Koroškem, kjer so ceste v okolici neprevozne zaradi številnih plazov. Poplave so beležili tudi v Posočju. Selška Sora ni povzročala večjih težav, je pa Poljanska Sora prestopila bregove v Poljanski dolini in ogrožala objekte.

Na Trnju je v dopoldanskih urah ob močnih padavinah voda poplavila cesto, ter zalila sosedov hlev. Tudi ob največjih padavinah nihče izmed prebivalcev ne pomni take količine poplavne vode. Na VP Trnje je bilo 04.11. 2012 izmerjeno 37,8 mm padavin, 05.11. 2012 pa 97,5 mm padavin. Močan JZ veter je vplival na za ta čas visoko temperaturo in sicer 18,3 °C. Max. izmerjena hitrost vetra je bila 59,5 km/h.

  Poplavna voda na Trnju pri Škofji Loki.

Voda je zalila celotno cesto.

Voda je poškodovala cestišče.

Voda je poplavila sosedov hlev.

Poplavna voda se je razlila po bližnji njivi.

Potok Planica je pri Virlogu poplavil bližnje travnike.

Selška Sora pri Veštrskem mlinu.

Selška Sora pri klavnici na Spodnjem trgu.

Sotočje Poljanske in Selške Sore.

Napoved veliki količin padavin in nevarnost poplav za 04.11. in 05.11. 2012

V nedeljo popoldne se bo dež v zahodni Sloveniji okrepil in razširil tudi nad osrednjo Slovenijo. V vzhodni Sloveniji bo še povečini suho. V ponedeljek bo povsod deževalo, največ dežja bo v zahodni Sloveniji. Padavine bodo predvidoma najbolj intenzivne v drugi polovici noči na ponedeljek ter v ponedeljek zjutraj in dopoldne. Meja sneženja bo nad 2300 metri, v nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek prehodno na okoli 2700 metrih, v noči na torek pa se bo spustila na okoli 1000 metrov.

Glavnina padavin bo od nedelje opoldne do ponedeljka zvečer, ko lahko predvsem v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije pade od 120 do 200 litrov dežja na kvadratni meter, ob dolgotrajnejših nalivih lokalno tudi več. Drugod bo padavin manj, v osrednji Sloveniji predvidoma od 50 do 100, na severovzhodu do okoli 40 litrov na kvadratni meter.

V nedeljo bo predvsem v severovzhodni Sloveniji pihal okrepljen jugozahodni veter. Hitrost vetra po nižinah predvidoma ne bo presegla opozorilne vrednosti (70 km/h), v hribovitem svetu (npr. vrhovi Pohorja) pa bodo možne hitrosti do okoli 90 km/h.

V noči na ponedeljek in v ponedeljek dopoldne bo ob morju pihal okrepljen jugo, s hitrostjo od 70 do 100 km/h.

Visoka nevarnost polav in rdeči alarm za 05.11.2012.



PREDVIDENO OBSEŽNO POPLAVLJANJE REK, 5.11.2012
V ponedeljek bodo v večjem obsegu poplavile naslednje reke: Vipava s pritoki, reke v Goriških Brdih, Reka, Soča s pritoki, reke v slovenski Istri ter Kolpa. Vipava s pritoki bo predvidoma poplavila ob celotnem toku. Pretok Vipave na vodomerni postaji v Mirnu lahko v ponedeljek dopoldan preseže 350 m3/s. V tem času lahko Soča v Solkanu doseže pretok 2000 m3/s. Predvideno je hitro naraščanje rek in zalednih pritokov.

PREDVIDENO POPLAVLJANJE REK, 5.11.2012
V ponedeljek lahko poplavijo tudi druge reke na Gorenjskem, na območju osrednje Slovenije in Podravja. Poplavijo lahko predvsem: Sava Bohinjka, Sava v celotnem toku, zlasti v Zasavju, Sora s pritoki, Gradaščica, Kamniška Bistrica s pritoki, Savinja s pritoki, reke v Posotelju, Meža, Mislinja in Dravinja. V ponedeljek proti večeru bo narasla tudi reka Mura s pritoki.
Poplavljali bosta tudi reki Ljubljanica in Krka s pritoki, ki lahko v večjem obsegu poplavita v torek in sredo. Poplavljene površine na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa se bodo v teh dneh povečevale.

PREDVIDENO POPLAVLJANJE MORJA NA ŠIRŠEM OBMOČJU, 5.11.2012
V noči na ponedeljek in v ponedeljek dopoldne bo gladina morja na mareografski postaji Koper predvidoma presegla vrednost 330 cm. Pri tem lahko morje v večjem obsegu poplavi nižje dele obale. Kombinacija povišanega plimovanja in močnega valovanja zaradi juga lahko poveča obseg običajno poplavljenih območij in rušilno moč valov na izpostavljenih območjih, predvsem na piranskem rtu.

Vir: ARSO

Oktoberski sneg 28.10. 2012

Napovedana hladna fronta je v zgodnjih jutranjih urah servirala prvo sneženje v sezoni 2012/2013. Padavine v obliki dežja so Slovenijo zajele v petek dne 26.10. 2012. Na VP Trnje je bilo tega dne zabeleženo 28,2 mm. V soboto dne 27.10. 2012 pa so se padavine okrepile, na VP Trnje je bilo zabeleženo 70,4 mm. Ob vdoru hladnega zraka iz S se je v nedeljo 28.10. 2012 temperatura pričela spuščati. Ob cca. 4.00 uri zjutraj je dež prešel v sneg in se ob močni intenziteti pričel oprijemati podlage. Tako je bila ob 7:00 uri zjutraj na VP Trnje izmerjena višina snežne odeje 4 cm. Sneženje se je nadaljevalo do poznih dopoldanskih ur. Ob 15:00 uri je bila višina snežne odeje 11 cm. Zaradi mokrega snega se je iz bližnjega gozda slišalo pokanje drevesnih vej. V ponedeljek 29.10. 2012 ob 7:00 uri zjutraj je bila na VP Trnje 19 cm snežna odeja.

Grafi VP Trnje ob prehodu hladne fronte.

Padec temperature ob vdoru hladnega zraka.

Padec temperature rosišča ob vdoru hladnega zraka.

Skoraj rekordno nizek zračni tlak.

Škofja Loka v oktobrskem snegu.

Sneg ni naredil škode na sadnem drevju, ki je v tem času že brez listja.

Pogled na bližnji zasnežen gozd.

Listavce, kot ta dva oreha je ogrožal snegolom.

Iz gozda se je slišalo pokanje drevesnih vej.

Oktobrski sneg na Trnju.

Pripravljena drva za naslednje kurilne sezone.

Pojav Kelvin-Helmholtzmanovih oblakov dne 08.10. 2012

Dne 08.10.2012 ob 07:35 uri sem imel priložnost opazovati za naše kraje redek meteorološki pojav t.i oblake v obliki valov. Kelvin-Helmholtzmanovi oblaki so dobili ime po dveh znanstvenikih in sicer po britanskem fiziku in inženirju Lordu Kelvinu in nemškem fiziku Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtzu. Pojav sem opazoval le nekaj minut preden je izginil. Vsekakor pojav, ki ga je potrebno omeniti. Oblaki so se bili nad hribovjem južno od Škofje Loke. Za reportažo teh oblakov sem se odločil predvsem zato, ker v slovenski literaturi še nisem zasledil omembe tega meteorološkega pojava.

Pojav Kelvin-Helmholtzomanove nestabilnosti oblakov izhaja iz turbulence dveh različnih zračnih plasti, ki ležita ena nad drugo, ter se gibljeta z različno hitrostjo in/ali smerjo.

Zaradi torne sile med dvema zračnima masama, ki se premikata z različno hitrostjo, zgornja plast prodira v spodnjo zračno plast.  Zgornja plast zraka se giblje hitreje kot spodnja plast ali obratno. Prodor lahko opazimo v obliki vala ali hribčka.

V bližini spodnjega dela vala, zrak teče počasneje kot v okolici, zato je zunanji tlak na lokalni ravni višji. To področje posledično  pritisne v nasprotni smeri.

Ta vrsta oblakov je dober pokazatelj nestabilnosti v atmosferi in prisotnosti turbulenc, ki še kako pomembno vplivajo na letalski promet.

Kelvin-Helmholtzmanovo nestabilnost je redko opaziti v velikih zračnih masah. Kvečjemu se lahko pojavijo na južni polobli, kjer nastanejo na obrobju tropskih ciklonov. Le - ti zajemajo veliko površino in dosegajo velike hitrosti.

Grafika Kelvin-Helmholtzmanove nestabilnosti.

Fotografija Kelvin-Helmholtzmanovih oblakov ob začetku opazovanja.

Oblake različne hitrosti zračnih mas preoblikujejo in ustvarijo značilne valove.

Oblaki v času, ko je njihova oblika razpadala.

Zračna vrtinca na Sorškem polju

Letos sem po natančnem pregledu fotografij nevihtnih oblakov nad Sorškim poljem zasledil pojav zračnih vrtincev. Te bi bolj kot ne uvrstil med zračne vrtince (angl. izraz vortex). Izrazu »funnel cloud« oz. t.i lijak bi se v tem primeru izognil, ker je le-ta predhodnik tornada in nastane pod popolnoma drugimi pogoji. Iz fotografij je razvidno, da sta zračna vrtinca nastala iz »gust fronte shelf cloud-a« in iz oblakov prihajajoče hladne fronte. Obe nevihti sta se glede na položaj Sorškega polja pomikali v smeri od zahoda proti vzhodu. Izmerjena hitrost nevihtnega piša je ob zadnjem prehodu fronte (23.08.2012) dosegla hitrost 73 km/h. Napredujoča fronta nasičena z hladnim in vlažnim zrakom običajno trči v zahodni del pobočja Lubnika (1025 nmv) in Križne gore (680 nmv). Nakopičene zračne mase se nato po strmem vzhodnem pobočju spuščajo nad Škofjo Loko in bližnje Sorško polje. Tu se v poletnih mesecih zadržujejo mase toplega zraka. Posledica trka hladnega vlažnega zraka s toplim suhim zrakom pa so tudi zračni vrtinci. Ti nastanejo, ko se topel zrak dviga, pri tem pa se smer in hitrost vetra z višino spreminjata. S tem pride do striga. Pred več leti so dvigajoče stebre toplega zraka izkoriščali zmajarji in jadralni padalci, ki so se spuščali iz vzletne steze na vrhu Lubnika. Pojav fotografiranih zračnih vrtincev je trajal od 10 do 30 sekund. Ob tem je treba poudariti, da so bili do sedaj opaženi zračni vrtinci  veliki le nekaj metrov. Pri tem pa ni potrebno izključiti možnosti, da se ob bolj burnih vremenskih dogodkih ne pojavijo večji in močnejši vrtinci. Vsekakor bo treba ob prehodih neviht na Sorškem polju več pozornosti posvečati tudi temu zanimivemu vremenskemu pojavu.
 

Lega Sorškega polja v neposredni bližini Škofje Loke, kjer sta bila fotografirana zračna vrtinca.

Dne 29.07. 2012 se je pred nevihto izoblikoval zračni vrtinec. Sama nevihta ni bila nič posebnega, pihal je zmeren JZ veter, katerega hitrost ni bila izmerjena.

Povečava fotografije, kjer je jasno viden izrazit zračni vrtinec.

Pojav je trajal približno 30 sekund. V tem času se je smer vetra konstantno spreminjala.

Fotografija zračnega vrtinca tik preden je razpadel.

Radarska slika padavin dne 23.08. 2012.

Napredujoč "shelf cloud" z razvijajočim zračnim vrtincem na "gust fronti".

Povečava fotografije zračnega vrtinca na skrajnem prednjem robu "shelf cloud-a". Maksimalna izmerjena hitrost nevihtega piša je bila 73 km/h.

Pogled na "shelf cloud" z odlično vidnim zračnim vrtincem.

Povečava zgornje fotografije. Trenutek, ko je zračni vrtinec dosegel največjo dolžino. Pri tem velja poudariti, da je bilo prisotno močno vrtinčenje v celotnem prednjem delu "shelfa".



Zračni vrtinec v trenutku razpadanja, od tu naprej se je hitrost napredovanja samega shelfa povečala.

V prihodnosti bo zanimivo spremljati intenziteto tega  vremenskega pojava, ki mu do sedaj nisem posvečal posebne pozornosti.

Spektakularen Shelf Cloud nad Sorškim poljem 23.08.2012

Avgust 2012 je nadpovprečno vroč. Za celotno območje Slovenije je bila razglašena velika požarna ogroženost. V drugi polovici avgusta so se temperature dvignile nad 30 °C. Dne 22.08 2012 je bila na vremenski postaji Trnje-Škofja izmerjena temperatura 35,6 °C, kar je najvišja dosedaj izmerjena Tmax, odkar potekajo meritve na tej vremenski postaji.
Dne 23.08. 2012 so bile napovedane nevihte v popoldanskem času. Povsem nepričakovanopa se je pojavila  nevihtna linija, ki je bila vidna na radarski sliki že ob 5 uri jutraj. Bežen pogled na radarsko sliko, na kateri je bila razvidna nevihtna linija, ki se je iz Italije bližala osrednji Sloveniji in hitra odločitev za odhod na Sorško polje. Kot že mnogokrat se je shelf izoblikoval nad pobočjem Lubnika in Križne gore. Prehod je spremljal močan nevihtni piš. Sunek vetra je na Sorškem polju dosegel najvišjo hitrost 73 km/h. Močan veter je iz polj dvigoval slamo in od suše presušeno zemljo. Na prednjem robu shelf cloud-a so se pojavili značilne striacije, ki so bile zaradi barvnih kontrastov močno vidne.Vremenska postaja Trnje je zabeležila max. sunek vetra 62,5 km/h. Tega dne je domnevno zaradi močnega vetra na ljubljanskem barju strmoglavil toplozračni balon z 32 ljudmi.

Radarska slika nevihtne linije.