Cumulonimbus (Cb)

Trenutno je začasno mrtvilo, kar se neviht tiče. V poletnih mececih so zelo pogosti oblaki vrste Cumulonimbus (Cb). To so kopasti oblaki, ki se običajno pojavijo v pozno dopoldanskih in popoldanskih urah. Spadajo med oblake vertikalnega razvoja in dosežejo višino 10 in več kilometrov. Cumulonimbusi so oblaki z močnimi  vzgonskimi vetrovi, ki potekajo na prednji strani, ter s padajočimi vetrovi na zadnji strani. Zgornji del oblaka ima obliko kupole oz. nakovala. Ta je sestavljen iz ledenih kristalov. Cb-ji nastanejo takrat, ko je v zraku dovolj vlage in je zemljina površina segreta, torej v poletnih mesecih. Posledica cumulonimbusov so plohe ter močnejše nevihte. Oblak je v spodnjem delu ( višina baze cca. 2 kilometra) sestavljen iz vodnih kapljic, ter v zgornjem delu zaradi nizke temperature iz ledenih kristalov. Kapljice zaradi močnih vertikalnih vetrov potujejo po oblaku navzgor, kjer na veliki višini zmrznejo. Po večkratnem kroženju po oblaku zmrznjene kaplijice padajo kot padavine v obliki toče. Kako nastane toča, pa sem bolj podrobno razložil v prejšnji objavi.

Za nastanek Cb so potrebni močni vertikalni vetrovi, visoka zračna vlaga, ter segreto ozračje.

Nizka baza oblaka, kjer se pojavljajo padavine; nad njo pa dvigajoč steber Cumulonimbusa.

 Vrh Cumulonimbusa.

Izoblikovano nakovalo, ki ga sestavljajo ledeni kristali.

 Zaradi značilne oblike so oblačne gmote Cb med najbolj prepoznavnimi vrstami oblakov.

 Posnetek nakovala ob majskem sončnem zahodu.