Nevihte

Pričelo se je obdobje neviht. V Sloveniji, ki velja za eno najbolj nevihtnih področij v Evropi, traja nevihtno obdobje od meseca maja pa do septembra. Poznamo tri vrste neviht, in sicer frontalne, vročinske ter supercelice. Frontalne nevihte nastajajo ob hladni fronti. Hladna fronta potiska toplejši zrak pred seboj, le-ta se dviga, ohlaja in kondenzira, pojavi se oblak. Hitrejše in močnejše je dviganje bolj burno je ozračje. Natanejo nevihte in neurja. V primeru, da gre le za dviganje toplega zraka, pa nastanejo vročinske nevihte. Naslednja stopnja pa so supercelice, ki veljajo za najbolj dejavno obliko nevihtih sistemov. V nevihtnem oblaku se topel zrak dviga in kondenzira. Nastanejo vodne kapljice, ki jih dvigajoči zrak dvigne v višine, kjer pomrznejo. Večje pomrznjene kaplje začnejo padati proti tlom, vendar ne za dolgo, kajti zrak, ki se dviga je močan. Kaplje ponovno potujejo po oblaku navzgor. Proces se lahko mnogokrat ponovi. V zgornjem delu oblaka je temperatura globoko pod ničlo in kapljice ponovno zamrznejo, ob padanju pa se delno ali popolnoma stalijo. Tako lahko pada toča, ki je lahko skupek večih zamrznjenih kapljic oz. zrn. Takšna toča lahko doseže velikost pomaranče.

    Točonosna nevihta na Gorenjskem leta 2009.

       Nastanek toče in proces dviganja ter spuščanja v oblaku, ki se lahko mnogokrat ponovi.

    Posamezna zrna toče.

    Zrna toče, ki so se med dviganjem in spuščanjem v oblaku spojila v ledeno gmoto. 

    Presek ledenega jedra; v tem primeru se je zrno povečevalo, ko se je z veliko hitrostjo dvigalo in spuščalo po oblaku z velikim temperaturnim razponom.

    Toča velikosti pomaranče. Za nastanek take toče so potrebni močni vzgorniki.