Prva objava

Par let vsakodnevno spremljam vreme in vremenske pojave. V ta namen sem si leta 2009 kupil vremensko postajo Davis Vantage Pro2. Podatki iz vremenske postaje se avtomatizirano vsakih pet minut prenašajo preko svetovnega spleta v informacijski svet. S fotoaparatom Nikon D60 beležim vremenske pojave tudi v fotografski objektiv - še posebej razelektritve so moja posebna strast. Z nestrpnostjo pričakujem poletno sezono in s tem obdobje neviht. Letošnje poletje bo še posebej pestro, saj se že odraža gibanje La Nine. Leta, ki so bila pod vplivom La Nine so bila vedno nevihtno dejavna. Letošnja sezona tornadov v ZDA je že sedaj v prvi dekadi najbolj smrtonosna po letu 1953. Prav trk mrzlega in toplega zraka povzroča najbolj burne vremenske pojave; seveda so tu še drugi dejavniki, kot npr: strig, zračna vlažnost, CAPE, itd. V prihodnjih objavah bom sproti razložil tudi kakšnega izmed dejavnikov, ki pomembno vpliva na razvoj vremena.

Sedaj pa k razelektritvam, ki bodo glavna tema tega bloga. Torej, kako sloh nastane strela?

Največji problem predstavlja, še vedno, že kar prvi korak pri tvorbi strele. Celoten cikel do nastanka strele se namreč začne s separacijo nabojev v nevihtnem oblaku. Z raznovrstnimi poskusi, tudi z letalskimi preleti nevihtnih oblakov, so namreč ugotovili, da je vrh nevihtnega oblaka med 6 in 7 km nad zemljo pozitivno nabit, medtem ko je spodnji konec oblaka na višini 3 do 4 km nabit negativno. Naboj, ki ga nosi spodnji del oblaka, je dovolj velik, da povzroči med površjem zemlje in spodnjim slojem oblaka napetostno razliko, ki dosega 20, 30 ali pa celo tja do 100 milijonov voltov (za primerjavo- navadna baterija ima napetost 1,5 volta). Velika električna polja nato povzročijo ionizacijo zraka in pa električni preboj. Ob preboju stečejo negativni naboji z dna oblaka do površine zemlje v obliki strelinega bliska. Za nastanek strele je torej ključnega pomena razumevanje procesa, ki vodi do separacije nabojev, to je do pojava, ko so deli nevihtnega oblaka na različnih višinah različno nabiti. Seveda obstaja nekaj precej kompleksnih teorij, ki skušajo razjasniti zagonetko, na žalost pa nobena ni zadovoljiva v vseh pogledih.

 Sedaj pa k fotografiji strel. Samo fotografiranje strel ni tako zelo kompleksna stvar, ko enkrat poznaš priprave in nastavitve fotoaparata. V naslednjih objavah bom razložil nastavitve v detajle. 

Sledi prva reportaža s terena, ki je nastala dne 24.05. 2011

Včerajšna nevihta je bila bolj presenečenje kot ne. Na oddaljeno bliskanje - še na avstrijski strani me je opozorila moja žena. Hiter pogled na radarsko sliko in še hitrejša odločitev, da take priložnosti ne smem zamuditi. Poberem stojalo, fotoaparat in šviz z avtom proti nevihti. Za slikanje na Jeprci so strele še preveč oddaljene. Odpeljem se do Hraš, kjer pa imam enkraten pogled na "lightshow". Na hitro pregledam radarsko sliko in ugotovim, da se do Mengeškega polja ne splača odpeljati, ker je že v dežju. Razelektritve se vrstijo ena za drugo. V tej reportaži je prikazanih le nekaj slik z včerajšne noči.

 Pritisnem na sprožilo. Waw že prva fotka - zadetek v polno. Današnja noč bo nora strele švigajo vse okoli  mene in nad mano. Nastalo je kup dobrih fotk. 

Toliko za začetek.