Dogajanje je potekalo po tem vrstnem redu: v nedeljo, 27. septembra, vzide Luna
na vzhodu nekaj minut pred zaidom Sonca. Je v ozvezdju Ribi, blizu
pomladišča. Ves prvi del noči je njen disk bleščeč, saj še ni zaplula v
senco našega planeta. Nekoliko po 2. uri zjutraj (v ponedeljek 28.
septembra), začne vzhodna (leva) stran Lune na višini Oceana viharjev
drseti v polsenco, ki obroblja stožec Zemljine sence in počasi izgublja
lesk. Uro pozneje, okrog 3. ure in 7 minut, začne vstopati v senco.
Polna Luna je takrat 40 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Ob 4. uri 11
minut je Lunin disk ves v Zemljini senci in v njej ostane približno 1
uro in 20 minut. Ko začne Luna zapuščati senco, to je okrog 5. ure in 23
minut, je približno 25 stopinj nad jugozahodnim obzorjem. Da zapusti
senco, potrebuje slabo uro in približno toliko za to, da zapusti
polsenco. Veliki Lunin globus si povrne običajen lesk in doseže zahodno
obzorje v trenutku, ko vzide Sonce. Ta popolni mrk je mogoče opazovati
od Srednjega Vzhoda do Aljaske, z Reunionom, Madagaskarjem, celotno
Afriko, Evropo, Antili in Ameriko vred. vir: astronomska-revija-spika.si
Ni komentarjev:
Objavite komentar