Low top LP Supercelici, Vogrsko pri Novi Gorici, 14.07. 2012

Napoved je bila precej obetajoča za nastanek močnejših neviht, zato sva se z Robijem odločila, da bova nevihtne celice prestregala v Z delu Slovenije. Prvi postanek sva naredila v Postojni, ki sva jo nato izbrala za izhodiščno mesto za prestrezanje neviht tega dne. Preko prenosnega računalnika sva spremljala radarsko in satelitsko sliko padavin. Prva proženja so se pričela v Furlaniji, nevihte pa so potem potovale proti V. Preko Vipavske doline sva se zapeljala do Šempasa pri Novi Gorici.

Malo pred Gorico pa skoraj nad nama začnejo rasti močni stebri in ena baza pod njimi začenja dobivati večplastno obliko značilno za supercelične striacije mezociklona. Pri Vogerskem zavijeva dol iz avtoceste in se ustaviva na prvem najbližjem mestu. Pogled je bil zelo impresiven. Lepo speglan inflow banding s striacijami. Nad tem pa solidni stebri.

Celica je dobivala značilno supercelično obliko t.i. LP supercelica.

 Celica je rastla in pridobivala na hitrosti. Možnost, da bi celo dobil v objektiv je bila vse manjša.

Desno od zgoraj omenjene celice je nastal nekakšen zamete "shelf cloud-a", ki pa je kmalu nato razpadel.

Sledil je premik malce V od Vogrskega, kjer sva še zadnjič poslikala celico preden je zadela v greben. Še vedno so dobre vidne striacije značilne za supercelične nevihte.

Nad celico sve dviga ogromen steber. Celica je oslabela, ko je zadela v greben. Pri tem je pa zanimivo, da nad nama ni izpustila niti kaplje. Kasneje se je na poti proti osrednji Sloveniji okrepila.

Skoraj na istem mestu kot prej, je začenjala nastajati podobna struktura. Kot bi ponovil vajo, le da sva jo fotkala malo bolj od daleč. Naj omenim, da ponovno ni padla nobena kaplja. Če bi padla vsaj kakšna kaplja, bi to bila klasificirana kot LT LP (supercelica z malo padavinami in nizko zgornjo mejo oblaka ). Ker pa neuradno padavin ni bilo, jo lahko damo pod supercelično strukturo recimo. Strig je delal svoje in vrtel skoraj vsak konkretnejši oblak.

 Tako kot prva je tudi ta celica pridobivala na moči in velikosti.

Tudi pri tej supercelični strukturi so odlično vidne striacije. Enostavno impresiven pogled na celico.

Robi pri fotografiranju supercelične strukture.

Tako kot prva, je tudi druga celica zadela v greben in oslabela. Kasneje pa se je med potjo proti osrednji Sloveniji ponovno ojačala.

Nato sva upala da bo kaj prineslo še nad Tržaški zaliv in se podala na Socerb, a nama ni bilo usojeno. Razen bliskov v daljavi SV Italijo in nad osrednjo Slovenijo, močnega juga in zvezd nad nama, ter lepega pogleda na Tržaški zaliv v lučkah, drugega ni bilo. Očitno nama zaenkrat Socerb ni usojen. Pa drugič!!!